Dragi Tomaž,
pred več kot šestnajstimi leti si postal član našega kluba in nekaj let za tem nas je presenetila zlovešča diagnoza neozdravljive bolezni, ki si se ji junaško upiral dolga leta. Kljub težki bolezni, ki si ji z optimizmom kljuboval, si med nami vedno širil pozitivno energijo in vlival upanje, da se z veliko voljo lahko tudi tako težko bolezen premaga. Zdravniki so dejali da si medicinski fenomen. Sam si dejal, da ti je pri tvoji življenjski borbi najbolj pomagala prav igra golfa, mi pa verjamemo, da so ti pri tvojem vztrajanju odločilno pomagali tvoji ljubeči domači, žena Silva, hčerka Aleša in zlasti vnučka Hana, ki si jo do zadnjega vodil na njeni športni poti.
Tudi sam si bil odličen športnik, jugoslovanski mladinski nogometni reprezentant, nenadkriljiv tenisač, odličen smučar in v tvojem zadnjem življenjskem obdobju golfist, kakršnega smo si v klubu lahko samo želeli. Brez tebe si ne moremo predstavljati Pastirskih turnirjev, Brionov, Kranjske Gore, Gorenjske lige, tebi še posebej ljubih Moravcev, Smlednika… Na vseh klubskih turnirjih si bil v konkurenci za najvišja mesta, mnogokrat na najvišji stopnici. Brez tebe si naši klubski seniorska in midamaterska ekipi nista mogli nadejati najvišjih uvrstitev. Posebna zgodba je ekipa tvojih Modrih, ki je z neizprosnimi medsebojnimi tekmami in zlasti z dvoboji z Dolenjskimi asi že prerasla v legendo. Za posebne dosežke v klubu si dobil tudi priznanje Zlatega orla.
Ugasnilo je veliko srce našega kluba. Za vedno je zamrl tvoj vedri duh, prijateljske nagajivosti, iskrive ideje in domislice, pogrešali bomo tvoje organizatorske sposobnosti.
Dragi Tomaž, poosebljal si vse najboljše kar krasi golfista, prijatelja in človeka. Zato taki, kot si ti, nikoli zares ne odidejo, le med nami niso več na običajen način.
Hvala Tomaž za vse. Pogrešali te bomo.
Tvoje Eaglovke in Eaglovci
Fotografija in grafika sta delo njegovega prijatelja Jožeta Trobca